2.6.2010

UPDATE: Kako omejiti TimeMachine (na OS X 10.6.x)

Zadnjič sem pisal kako omejiti velikost TimeMachine backupa na TimeCapsule kompatibilnem disku, vendar pa nisem imel še izkušenj z Snow Leopardom. Tokrat posodabljam navodilo, da vsebuje informacije za 10.6.

V Ameriki sem posodobil svoj računalniški arzenal. Kišta pa je prišla s sneženo muco.

V dobri veri, da veljajo moje ugotovitve od prej, sem pripravil arhivski disk, kot sem že pisal. In pustil, da se je zadeva začela bekapirati. Zadnjič pa sem malo poškilil na backup disk in začuden ugotovil, da sta tam dva sparsebundle diska. Čudno!

No ja, ne tako čudno. Malo guglanja mi je dalo rešitev, ki se skriva "v paketu" sparsebundle diska.

Na Snow Leopardu je TimeMachine malce bolj izbirčen glede predpripravljenih navideznih diskov. Finta pa je zgolj v tem, da v paketu sparsebundle diska pričakuje .plist datoteko, ki določa za kateri računalnik je sparsebundle disk namenjen. To v bistvu pomeni, da lahko navidezni disk poimenujemo kot je ime računalniku in ne tako strogo kot to velja za Leoparda (ethernet MAC adresa).

Torej je dovolj, da po kreiranju navideznega diska z omejeno velikostjo vanj vtaknemo te informacije.

To storimo na naslednji način:

• Z urejevalnikom teksta (TextWrangler, Coda, ...) kreiramo datoteko z imenom com.apple.TimeMachine.MachineID.plist z naslednjo vsebino:

<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<!DOCTYPE plist PUBLIC "-//Apple//DTD PLIST 1.0//EN" "http://www.apple.com/DTDs/PropertyList-1.0.dtd">
<plist version="1.0">
<dict>
<key>com.apple.backupd.HostUUID</key>
<string>YOURUUIDHERE</string>
</dict>
</plist>

YOURUUIDHERE nadomestimo z vrednostjo, ki jo najdemo v SystemProfilerju in enoznačno označuje vaš računalnik.

• Nato odpremo paket sparsebundle diska: z desnim klikom (ali Ctrl-klik) na navidezni disk in "Show Package Content ..."

• In vanj skopiramo datoteko, ki smo jo ustavrili prej.

Tako pripravljen navidezni disk je nared za uporabo s TimeMachine na Snow Leopardu in ne bo pokuril celotnega prostora na mrežnem disku.

3.5.2010

New York, New York, ...

Tako poje ena od pesmi. In za prvomajske praznike smo si ga ogledali.

Že pred leti, ko sem šel prvič v ZDA, sem si rekel, da bom tja peljal tudi družino. Sprva sem imel v mislih Orlando in zabaviščne parke, a smo se precej impulzivno ogreli raje za New York.

To je res mesto presežkov. Sicer sem pričakoval, da bo mesto še večje, a se je izkazalo, da lahko odrasel človek brez večjih težav obvlada midtown razdalje peš brez kakršnih koli težav.

Stanovali smo v Radio City Apartments, dobrih 100m od Times Square-a dobesedno v samem središču dogajanja. Broadway s svojimi gledališči je bil takorekoč za pljunek daleč. Hotel je apartmajski, torej brez jedilnice, a to ni predstavljalo nobene ovire, saj je bila italijanska restavracija poleg vhoda. V apartmaju pa smo imeli tudi svojo kuhinjico (čeprav razen kave in pogretega mleka nismo kaj prida kuhali). Hotel je bil zelo čist in udoben, kljub temu, da so v spodnjih nadstopjih izvajali neka popravila.

Ker sem vse organiziral v lastni režiji, smo imeli popolno svobodo in smo si privoščili oglede in nakupe po lastni presoji in v lastnem tempu. Šli smo do kipa Svobode, po pristaniščih mimo Chinatown-a in palače ZN v Centralni park, pa do Ameriškega muzeja naravne zgodovine (American museum of natural history). Nakupovali smo v Macy's in zrli v višave Empire state building-a, ter si ogledali NY še z vrha skale (Top of the Rock) Rockefeller centra. Začeli pa smo vse skupaj z nakupi v Apple store-u na 5. aveniji.

Skratka, bilo ja fantastično in že na letalu nazaj smo se menili, kdaj bomo zadevo ponovili.

23.4.2010

Detekcija mobilnega brskalnika

Porast obiskov z mobilnih naprav me je vzpodbudil, da dodelam svojo stran tako, da bo optimizirana tudi zanje.

Že pred časom, ko sem prvič z iPod Touch-em obiskal Amazon, sem bil navdušen nad dejstvom, da je bila spletna stran posebej prilagojena za mobilni brskalnik. Vendar je pri tem ostalo.

V zadnjem času pa sem opazil nekaj obiskov z mobilnimi napravami (iPhone, iPod, Symbian, ...) in sem sklenil, da dodelam spletno stran, da bo optimalno prikazana tudi na njih.

Najprej sem seveda moral nekako detektirati ali je obiskovalec mobilen ali ne. Vedel sem, da je to nekdo že naredil zato sem zgolj vprašal ata Googla in na krožnik mi je serviral enostavno funkcijo, ki jo je spisal Andy Moore.

Sledi zgol includanje v mojo kodo in klic na vsaki strani. Nato sem v nekaj predlog in osnovni index.php dodal potrebne if-e. Zadeva je delovala od prve, a vseeno nisem bip zadovoljen, ker so bile črke premajhne, zato sem popravil CSS, tako da imam sedaj posebnega za mobilnike.

Pri vsem skupaj, pa me je presenetilo to, kako malo popravkov sem imel: include, klic funkcije in vsega skupaj 20+ if-ov.

13.4.2010

Kako omejiti velikost TimeMachine arhiva na TimeCapsule

Ko sem kupil 1TB mrežni disk WD MyBook World Edition, sem se odločil, da mu zaupam arhiv (backup) svojega meka s TimeMachine. TimeMachine pa ima eno slabost: privzeto porablja prostor na disku, dokler je le ta fizično na voljo. To pa pomeni, da ga za druge podatke lahko zmanjka.

WD MyBook World Edition ima možnost dodajanja uporabnikov, ki dostopajo do diska, in nastavljanja kvot prostora, ki jim pripada. To velja tudi za posebnega uporabnika (WD_backup) s katerim se TimeMachine poveže na backup particijo na mrežnem disku.

In tu se pojavi prva težava, kvota oz. omejitev razpoložljivega prostora je zgolj logična in ne fizična. Uporabnik namreč še vedno vidi celoten prostor, ki je na voljo na disku, le uporabiti ga ne more.

Sam sem se odločil, da bom rezerviral 250GB prostora za arhiv (backup), ostalo pa bom imel za druge vsebine, ki si jih delimo v domačem omrežju. Vsem uporabnikom sem nastavil kvote, da ne bi po nepotrebnem preveč smetili po disku. Seveda sem nastavil kvoto tudi uporabniku WD_backup in to na 250GB.

Vse lepo in prav, dokler arhiv ni dosegel omenjenih 250GB. V tem trenutku disk ni več pustil pisanja (dodajanja) nanj, čeprav je še vedno kazal razpoložljivih 700GB praznega prostora. Seveda je TimeMachine narejen tako, da začne z brisanjem starih arhivov, ko na disku zmanjka prostora - vendar to pomeni fizičnega prostora in ne samo logičnega. TimeMachine začne z brisanjem starih arhivov šele, ko vidi, da je disk poln. Torej je logično omejitev zaznal kot napako diska in je nehal izvajati arhiviranje.

Neugodno!

Malo tuhtanja in predhodnih eksperimentov z FrankenMacom me je napeljalo na idejo, da poskusim ročno omejiti prostor, ki ga ima TimeMachine na voljo na TimeCapsule kompatibilnem disku. Tako sem skupaj spravil naslenji enostavni postopek, ki učinkovito omeji kapaciteto arhiva, brez da bi bilo potrebno nastaviti kvote za uporabnika WD_backup. Hkrati se to izkaže za dodatno koristno, še posebej, ko na isti mrežni disk arhiviramo več kot enega Meka.

Kot že rečeno, postopek je enostaven:

1. z DiskUtility naredimo virtualni disk (disk image) tipa sparsedbundle, ki je omejen na želeno kapaciteto (v mojem primeru 250GB)
2. virtualni disk poimenujemo na poseben način (opisano že pri postopku bekapiranja na nepodprt mrežni disk)
   
3. prekopiramo tako nastali virtualni disk na mrežni disk (na particijo za TimeMachine)
   
4. vklopimo TimeMachine in izberemo mrežni disk
   

TimeMachine bo uporabil virtualni disk in vanj začel s shranjevanjem podatkov, a le do velikosti, ki smo jo določili za DiskUtility.

Prihodnjič: Prepis arhiva iz USB diska na mrežni disk oz. kako ohraniti stare arhive.

6.3.2010

Safari je zakon

V času, ko sem razvijal/adaptiral aplikacijo za spletno stran sem večinoma uporabljal FireFox z dodatkom FireBug. Vmes sem delovanje preskušal tudi z IE in Safarijem. A za sam razvoj je bil FireBug nepogrešljiv, dokler nisem slučajno odkril Safarijevega Develop menija.

Zgodilo se je čisto slučajno. Imel sem malo preveč časa in sem se spustil v konfiguracijske menije in nastavitve (opcije). Videl sem, da obstaja kljukica "Show develop menu" in jo obljukal. Sprva nisem niti poštudiral, da se je kaj zgodilo (delal sem na Windows mašini) potem pa sem to isto storil še na meku.

V menijski vrstici se je, kot že rečeno, pojavil meni Develop. Iz firbca sem poklikal "Show Web Inspector" in - Voilá! Dobil sem isto funkcionalnost kot jo ponuja dodatek FireBug za FireFox. In ne samo to, v nekaterih stvareh ga celo prekaša.

Tako zadnja dva tedna razvijam spletno aplikacijo izključno v Safariju. Poleg tega pa je Safari še precej hiter.

Toplo priporočam download z Applove strani.

28.2.2010

Ahh ta web, včasih mi je bil IE celo všeč

Microsoft Internet Explorer je bil v verziji 3 eden izmed boljših brskalnikov tistih časov, vendar pa se ni pokoraval nobenim standardom in to tradicijo drži še danes. Zato je programiranje spletnih strani tako zoprn posel.

Administracijo sem dokončal, tako, da je vnos vsebin in oblike (strukture) spletne strani mogoč v celoti. Sedaj me čaka še forum, ki pa se ga verjetno lep čas ne bom lotil, saj ga na blogu ne potrebujem (komentarji so narejeni na osnovi foruma in ta del je dokončan).

Če bi si kdo zaželel te spletne aplikacije, mu jo odstopim. Za eno pivo!

Zdaj pa k temi tega zapisa: IE in njegovi ocvirki! Tisti nesrečneži, ki si ogledujete to spletno stran z njim, ste verjetno opazili, da so nekatere slike čudnih barv in da so sličice v galeriji namesto na sredini diapozitiva (belega okvirčka) postavljene na vrh (tole mi je celo uspelo porihtat). Edini, ki na tak način prikazuje tole stran je IE od verzije 6 naprej.

Najprej se teh težav nisem niti zavedal, ker sem že zdavnaj obupal nad njim in nisem niti preskusil prikazati moje spletne strani v njem. Pa so me opozorili!

Torej, najprej sem se lotil na videz enostavnega problema: pozicionirati sličice na sredino okvirčka - horizontalno in vertikalno. Slednje se je pokazalo precej zamotano.

Torej: Če želimo sličico (ali pa kak drug konstrukt) pozicionirati vertikalno na sredino z uporabo CSS to naredimo na naslenji način:

<style>
.slide {
width:...px;
height:...px;
line-height:...px;
text-align:center;
vertical-align:middle;
display:table-cell;
clear:both;
}
</style>

Kar dela lepo v vseh brskalnikih razen v IE. Na netu sem našel zelo nazoren primer, kako to zadevo poštimati tudi v IE. In je delovalo. Dodal sem le še en prazen SPAN tik pred sliko in pogojni CSS v HEAD dokumenta.

<!--[if lte IE 8]><style>
.slide span {
display: inline-block;
height: 100%;
}
</span><![endif] -->

Pred tem pa sem si razbijal glavo do onemoglosti. Skoraj sem že šel nazaj na postavitev s tabelo.

Ostaja mi le še čuden prikaz slik, ki imajo preko sebe napet link (<a>). Iz neznanega razloga IE sliko invertira, če je le ta JPEG. PNG slike prikaže popolnoma normalno.

Pa naj še kdo reče, da je IE super brskalnik (in hroščev, ki omogočijo hekerjem nadzor nad računalnikom, sploh nisem omenil).

16.2.2010

Spletna aplikacija moje internetne strani

... je moj velikanski uspeh. Vsaj zame! Vzelo mi je mesec in pol, da sem jo posodobil in prekodiral v PHP. S tem je postala precej privlačnejša in uporabnejša.

Že s prvim januarjem letošnjega leta (in to nekaj minut po polnoči) sem predstavitveni del spletne strani prestavil na PHP različico, ki sem jo pred tem že nekaj časa razvijal in testiral na testnem okolju. Zdelo se mi je vredno postaviti sad mojega nočnega življenja na ogled javnosti.

Vendar pa samo predstavitveni del aplikacije ni vse. V resnici je samo drobčken košček! Glavnino predstavlja t.i. administrativni del, kjer se vnašajo podatki in parametri delovanja. Takoj, ko sem objavil PHP različico, sem vedel, da s prekodiranjem administrativnega dela ne smem več odlašati, saj je bilo vzdrževanje takega sistema zelo naporno.

Vzelo mi je mesec in pol, da sem dokončal administracijo do take mere, da tole besedilo lahko že pišem v njej. Vključno z vsem varnostnim oz. sistemskim delom. Do osnovne celote mi manjka zgolj še administracija rubrik spletne strani (hierarhija).

Poleg tega bo v končni različici zadeva vsebovala tudi administracijo mailing list (ostanek korporativne aplikacije) in foruma oz. diskusij (kot jih imenujem sam).

Sledi nekaj zaslonov tistega dela, ki sem ga pripravil.